Danes je bil dan za zobozdravstvene storitve, zobna kirurgija je nekaj, za kar potrebujem napotnico, napotnice pa ne morem prejeti brez rentgenske slike.

Že takoj navsezgodaj zjutraj sem odšla na slikanje ortopana. Ko sem prišla v čakalnico, sem bila presenečena, da je tam toliko ljudi. Čakala sem namreč dobro uro, da sem prišla na vrsto in potem še nekaj minut, da sem prejela otropan. Z vsem skupaj sem se odpravila do svojega zobozdravnika, da dobim napotnico. Ko sem prišla do ordinacije in je zobozdravnik pogledal ortopan, je videl, da bi le zobna kirurgija lahko odstranila zgornje modrostne zobe. Napisali so mi napotnico in predlagali nekaj kontaktov, kjer se zobna kirurgija izvaja in kjer možno, da imajo krajše čakalne dobe. Izvedela sem namreč, da je čakalna doba za odstranitev modrostnega zoba tudi eno leto. Samoplačniško pa stane precej več, kolikor sem pričakovala.

Ko sem prispela domov, sem preklicala nekaj ordinacij, da se naročim in po tem, ko sem preverila, je bila res povsod čakalna doba skoraj eno leto. Naročila sem se pri nekomu, ki je bil najbližje in dodala opomnik v telefon na isti datum in še en teden prej, da ne ne pozabim. Po desetih mesecih bom zagotovo pozabila, kdaj me čaka zobna kirurgija za odstranitev modrostnih zob. Sem se pa končno vsaj odločila, da to uredim, kar odlašam že precej let. Upam, le da se mi ne bo vmes kaj preveč razbolelo. Sem ter tja se mi namreč zgodi, da me začnejo modrostni zobje boleti in potem to traja nekaj dni, kar ni najbolj prijetno.

Torej datum imam, čaka me manj čakanja kakor odlašanja. Vseeno je vse skupaj tako daleč še, da lahko pozabim. Puljenje zob vsekakor ni nekaj, česar se veselim, kljub temu da bo potem marsikaj bolje. Ampak vsaj vem, da bo v manj kakor enem letu zobna kirurgija poskrbela, da ne bom nikoli več imela bolečin zaradi modrostnih zob.