Nisem vedela, kaj točno se dogaja, vendar nekaj je bilo narobe, ker je bila mama zelo zaskrbljena. Vedno smo se znali pogovoriti, zato me je tokrat prav presenetilo, ker mi ni povedala, za kaj gre. Nato mi je povedal oče, da je pri mami bila ugotovljena sladkorna bolezen in da jo sedaj pošteno skrbi, kako bo glede nje naprej. Ko sem to zvedela, seveda da me je skrbelo, vendar sem do nje pristopila sproščeno, da sem ji dala vedeti, da bo vse v redu in da naj se toliko ne obremenjuje, ker je sladkorna bolezen nekaj, kar ima kar veliko ljudi. Zato naj ne skrbi. Sama sem se kar spoznala na prehrano, tako sem ji takoj lahko povedala, kaj jo čaka.

Oče je poslušal in na koncu samo dodal, da bosta zmogla skupaj. Kaj je to pomenilo nisem takoj razumela, potem pa je povedal, da bosta začela pripravljati samo takšno hrano, ki bo dobra za njeno zdravje in on bo tudi jedel, kar bo jedla ona. Mama je bila presenečena, nad besedami očeta, videlo se je, da jo sladkorna bolezen skrbela tudi zato, kako se bo naprej prehranjevala, saj ni mogla pričakovati od moža, da ne bo več jedel tiste hrane, ki jo po navadi, zato ker ona ne more. No, pa jo je pošteno presenetil. Videla sem, da me potrebuje in zato sem ostala, toliko časa, da smo sestavili jedilnik, posebej kaj lahko je in kaj ne sme. Poskrbeli smo za zajtrke in večerje, kosila pa smo samo prilagodili, da ne bi bilo naenkrat vsega preveč.

Ja, sladkorna bolezen zna biti zoprna, moraš kar spremeniti določene navade, če ne, je kasneje še slabše. Moja mama in oče sta se tega zavedala, vedela pa sta, da ni konec sveta in da se vse da in da tudi sladkorna bolezen lahko prinese spremembe, ki pa so čisto izvedljive.