Mama ima 79 let, oče 83. Živita v hiši na Vrhniki, kjer sta preživela vse življenje. Lani pozimi je oče pri vstopu v kad zdrsnil in si zlomil zapestje. Takrat sva z bratom vedela, da je čas za spremembe, in prva na seznamu je bila kopalnica, kjer so moderne tuš kabine brez praga nadomestile staro kad.

Starša sta se sprva upirala. Mama je rekla, da se je v tej kadi kopala štirideset let in da je ne bo dala. Pojasnila sem ji, da tuš kabine danes niso več tesne in mrzle, kot v njeni mladosti, temveč prostorne in tople, z možnostjo sedenja.

Inštalater iz Logatca je izmeril kopalnico in predlagal kabino 120 krat 90 centimetrov, brez praga, z odtokom v tleh. Dodal je ročaje na dveh višinah in zložljiv sedež na steni. Rekel je, da so takšne tuš kabine za starejše danes najvarnejša rešitev.

Nove tuš kabine in prenova so skupaj stale 4 700 Eur, dela pa so trajala dva tedna. Starša sta ta čas živela pri meni v Ljubljani. Mama je ves čas spraševala, ali so delavci previdni z njenimi ploščicami ob umivalniku.

Ko sta se vrnila, sta stala na pragu kopalnice in molče gledala, kako so tuš kabine spremenile prostor. Nato je mama stopila v kabino, sedla na zložljiv sedež in rekla, da je to prvič po letih, da se ji ni treba bati. Oče je preizkusil ročaje kot inženir, ki preverja most, in jih pohvalil.

Socialna delavka iz centra za pomoč na domu, ki starša obiskuje dvakrat na teden, je rekla, da bi morale biti takšne tuš kabine v vsaki hiši, kjer živijo starejši. Povedala je, da je padec v kopalnici eden najpogostejših razlogov, da ljudje morajo zapustiti dom.

Zdaj, pol leta pozneje, se mama tušira sama, brez pomoči, in na to je zelo ponosna. Oče se je naučil uporabljati ročno prho in si celo umije lase brez moje pomoči. Ko ju obiščem, vidim, da so jima nove tuš kabine vrnile tisto, kar je pri tej starosti najdragocenejše, občutek dostojanstva.